Slovensko orodjarsko delegacijo so nemški kolegi sprejeli odprtih rok, kljub pregovorni zadržanosti Nemcev pa so bili pripravljeni deliti svoje izkušnje, primere dobrih praks in tudi izzive, s katerimi se srečujejo.

Kot največji izziv so izpostavili kronično pomanjkanje ustreznih kadrov, v čemer sta si nemška in slovenska orodjarska panoga podobni. V okolici Stuttgarta, kjer nezaposlenosti skoraj ne beležijo, najsposobnejše kadre zaposlujejo avtomobilska podjetja, na primer Mercedes. Orodjarji si zato pomagajo z uvozom delavcev, ki jih v svojem internem programu usposabljanj dodatno izobrazijo. Direktor uspešnega podjetja za lasersko obdelavo površin je stanje na področju zaposlovanja ponazoril z njihovim primerom: 90 zaposlenih prihaja iz kar 16 držav.

Ob ogledu orodjarn nas je presenetila visoka stopnja avtomatizacije proizvodnje, dovršeni sistemi vodenja projektov in posameznih faz izdelave orodij ter uporaba robotov za avtomatsko podajanje delov orodja in elektrod v obdelavo.

Priložnost za novo izmenjavo konkretnih izkušenj bomo imeli oktobra prihodnje leto, ko nemški orodjarji vrnejo obisk in bodo v treh dneh skušali obiskati čim več slovenskih orodjarn.