Krožno gospodarstvo predstavlja temeljno in nujno alternativo linearnemu ekonomskemu modelu »vzemi-naredi-zavrzi«, ki trenutno še prevladuje v večini industrijskih proizvodnih sistemov po  svetu. Ta model je prinesel gospodarsko rast in blaginjo brez primere, vendar posledice takšnega ravnanja zgovorno potrjujejo, da kot tak ne ustreza več potrebam sodobnih družb v globaliziranem  svetu. Industrija se sooča z omejenostjo naravnih virov (surovin, energentov) in njihovimi nestabilnimi cenami. Išče načine za ohranjanje (mednarodne) konkurenčnosti in inovativne rešitve, ki k  temu prispevajo. V tem kontekstu je krožno gospodarstvo prepoznano kot poslovni model, ki spodbuja sodelovanje med različnimi deležniki in prinaša ekonomsko, okoljsko in družbeno pozitivne  rešitve.Po drugi strani pa prehod iz linearnega v krožni gospodarski model pogojuje uspešna uvedba smernic četrte industrijske revolucije ali krajše Industrije 4.0. Ta se nanaša na vrsto raznolikih in  zapletenih procesov avtomatizacije, ki se trenutno uporabljajo v proizvodnih sistemih različnih industrijskih sektorjev, od interneta stvari (IoT) in hitrih prototipnih tehnologij do umetne inteligence,  računalništva v oblaku in komunikacije med stroji. Uporaba tehnologij Industrije 4.0 omogoča lažji, konkurenčnejši, ekonomsko učinkovitejši predvsem pa hitrejši prehod z linearnega na krožni  model upravljanja. To zahteva tesnejše sodelovanje med raziskovalno, tehnološko in poslovno skupnostjo ter oblikovanje ustreznih politik za zagotovitev ustreznega institucionalnega, poslovnega  in  finančnega okolja, ki takšna sodelovanja sploh omogočajo in krepijo.

Dogodek SLOVENSKA INDUSTRIJA PRIHODNOSTI: Prehod na krožno gospodarstvo preko industrije 4.0, ki je potekal 10. septembra v Celju, v organizaciji razvojnega centra TECOS,je povezal strokovnjake iz raziskovalnega in industrijskega okolja, ki svoje bogato znanje, izkušnje ter razvojne usmeritve združujejo in predstavljajo preko koncepta krožnega gospodarstva in Industrije 4.0.

Kot smo lahko spoznali v prvem sklopu dogodka, so potrebni so novi ekonomski modeli, pri katerih se vložki materiala in nastajanje odpadkov zmanjšajo z okoljskim oblikovanjem, recikliranjem in ponovno uporabo izdelkov, novimi poslovnimi modeli in novimi tehnologijami. Izdelke in proizvodne sisteme je potrebno oblikovati po sistemu krožnosti, materiale učinkovito predelati, odpadke pa sortirati in reciklirati. Interdisciplinarno povezovanje deležnikov, v prvi vrsti  gospodarstva, izobraževalno-raziskovalnih in razvojnih institucij, kot tudi nevladnih organizacij, civilne družbe in državnih ustanov, je torej ključno za uspešen prehod k krožnemu gospodarstvu, kot poudarja dr. Dragica Marinič (Štajerska Gospodarska Zbornica) v uvodni predstavitvi Strateškega razvojno inovacijskega partnerstva – Mreže za prehod v krožno gospodarstvo.

Kako z delujočim konceptom »zaprtja zanke« (ang. »Closing the loop«) lahko odpadke ene industrije spremenimo v snovni vir druge in s tem zmanjšamo količino odloženih ali sežganih odpadkov, so v naslednjem sklopu predavanj predstavili dr. Vesna Žepič Bogataj (TECOS) preko krožne iniciative LIFE CEPLAFIB, ki teži k zvišanju stopnje uporabe recikliranih materialov iz odpadne komunalne plastike in papirja, g. Jan Debenjak (ZEOS, d.o.o.) v sklopu LIFE TURN TO e-CIRCULAR, ki se usmerja k spreminjanju potrošniških navad za ravnanje z odvečnimi rabljenimi e-aparati, možnostih ponovne uporabe, vzpostavitvi sheme za zbiranje rabljenih aparatov ter spletne platforme, ki bo v podporo digitalizaciji krožnega gospodarstva in spodbujanja krožnih poslovnih modelov, dr. Dragan Kusić (TECOS) preko evropskega projekta LIFE BAQUA, ki opisuje možnosti predelave in ponovne uporabe odpadnih bananinih vlaken v tehničnih proizvodih plastično-predelovalne industrije, Lucija Luskar, mag. (IHPS) s kaskadno izrabo odpadne hmeljevine v inovativnih produktih za hmeljarski, vrtnarski in hortikulturni sektor preko iniciative LIFE BioTHOP,  Peter Fajs, mag. (TECOS) s konceptom LIFE CITRUSPACK, ki preusmerja odpadne surovine agrumov v embalažne produkte za prehrambni in kozmetični industrijski sektor, dr. Primož Oprčkal (ZAG) preko dveh uspešnih zgodb na temo zapiranja snovnih zank odpadnih voda, LIFEHIDAQUA in LIFE RusaLCA, ki naslavljata problematiko upravljanja z vodami na industrializiranih območjih Evropske unije, in uvajata inovativne tehnološke metode za prečiščevanje vode iz malih bioloških čistilnih naprav do stopnje pridobivanja statusa pitne vode, Katarina Trstenjak, mag. (IJS CEU) z vizijo LIFE ClimatePath 2050, ki spremlja napredek in načrtovanje podnebnih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na področjih stavb, prometa, industrije, kmetijstva, gozdarstva in odpadkov. Zadnja uspešna zgodba, ki se odvija na domačih tleh in sledi konceptu učinkovite izrabe sekundarnih virov je bila predstavljena s strani dr. Maje Zupančič Justin (ARHEL d.o.o.) preko projekta LIFE Acid for Whey, ki presoja možnosti za ponovno izrabo odpadne sirotke v obliki ekstrahiranih bioaktivnih beljakovin z visoko dodano vrednostjo.

Možnosti za uvajanje krožnega gospodarstva lahko torej najdemo v vsaki panogi, v vsakem podjetju, v vsaki slovenski regiji. Osvajanje smernic krožnega gospodarstva pa temelji na spremembi v miselnosti vsakega posameznika, prilagoditvi naših potrošniških navad in reorganizaciji proizvodnih procesov.

Kako se slovenska industrija krepi na področju pametnih tovarn prihodnosti ob podpori slovenskih raziskovalnih in inovacijskih znanj iz akademske sfere nam je v uvodnem nagovoru našega drugega predstavitvenega dela opisal g. Rudi Pajntar (IJS), vodja centra za tovarne prihodnosti in direktor Strateškega raziskovalnega in inovacijskega partnerstva - Tovarne prihodnosti (SRIP ToP). V nadaljevanju smo lahko spoznali prikaz komplementarnih dejavnosti krožnega gospodarstva in Industrije 4.0 skozi projekt CIRCULAR 4.0, ki se izvaja v okviru transnacionalnega programa Interreg Območje Alp in cilja na uvajanje digitalnih tehnologij, ki omogočajo spodbujanje prehoda majhnih in srednje velikih podjetij (MSP) na krožno gospodarstvo. Dr. Aleš Hančič (TECOS) je predstavil še eno uspešno zgodbo mednarodnega povezovanja in ustvarjanja podpornega okolja S3HUBsinCE za hiter prenos digitalnih inovacij preko investicijskega foruma, ki bo malim in srednjim podjetjem pomenil vstopno točko za pridobitev financiranja digitalizacije njihovega poslovanja ter pridobitve vseh potrebnih znanj za vzpostavitev delujoče digitalne proizvodnje. Napredni materiali, optimizirano načrtovanje izdelkov z visoko geometrijsko natančnostjo, nove proizvodne tehnologije na področju orodjarstva in pametna predelava materialov ter simulacije industrijskih procesov omogočajo inovativne rešitve na področju razvoja lahkih komponent za prenos moči v pogonski tehniki. Projekt MAPGEARS združuje kompetenčno znanje domačih strokovnjakov na omenjenih področjih in cilja na industrijsko proizvodnjo visoko zmogljivih polimernih zobnikov za centralni pogonski sistem električnih koles, kot nam je predstavil dr. Matija Hribernik, vodja raziskovalno razvojnih projektov v podjetju Podkrižnik d.o.o. V nadaljevanju sta uspešni zgodbi pri uvajanju tehnologij Industrije 4.0 v slovenske proizvodne panoge z nami delila še dr. Dragan Kusić (TECOS), vodja projekta CoSiMa, ki cilja na povezovanje simulacij, strojev in orodij za optimizacijo procesa proizvodnje polimernih izdelkov v skladu s smernicami Industrije 4.0, in dr. Matjaž Milfelner (TECOS), ki je opisal delovanje evropskega projekta ADMA, podpornega centra za napredno proizvodnjo, ki malim in srednje velikim podjetjem (MSP) nudi vse potrebne podporne dejavnosti za lažji prehod v model Tovarne Prihodnosti.

Katja Mohar Bastar, direktorica Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije – DIHS, nam je predstavila vpogled v delovanje osrednje nacionalne točke za zagotavljanje, povezovanje in podporo poslovnih in tehnoloških znanj, tehnologij, eksperimentalnih in pilotnih okolij, najboljših praks, metodologij in drugih dejavnosti, ki so potrebne, da se slovenski industriji omogoči izgradnja digitalnih kompetenc, inovacij modelov in procesov, ki podpirajo digitalno preobrazbo in dvigujejo konkurenčno prednost tako na domačih kot tujih gospodarskih trgih. Mateja Lavrič (KOLEKTOR Digital) nas je v nadaljevanju drugega predstavitvenega sklopa popeljala po poti digitalne transformacije podjetja KOLEKTOR, ki se je v dobi Industrije 4.0 uveljavil kot eden vodilnih sistemskih integratorjev v CEE regiji, ki razvija napredne, modularne in investicijsko optimizirane rešitve za digitalno transformacijo malih in srednje velikih proizvodnih podjetij. Zadnje dve predstavitvi sta sinhrono povezali osrednji namen dogodka in sicer na področju izgradnje prepotrebnih kompetenčnih kadrov za obvladovanje tehnoloških izzivov povezanih z smernicami Industrije 4.0 in krožnega gospodarstva. Dejavnosti kompetenčnega centra KOC-TOP Slovenskih Tovarn Prihodnosti nam je predstavil prof. dr. Aleksander Zidanšek, raziskovalec na Institutu Jožef Stefan in glavni tajnik Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana, delovanje kompetenčnega centra Mreže za prehod v krožno gospodarstvo pa je z nami delila dr. Simona Vajnhandl, članica projektne pisarne kompetenčnega centra, ki ga koordinira Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine. 

PROGRAM 

09.00 – 09.30	Registracija udeležencev
09.30 – 09.45	Uvodni nagovor gostitelja, dr. Aleš Hančič (TECOS)
09.45 - 10.00	Predstavitev SRIP - Krožno gospodarstvo (dr. Dragica Marinič, Štajerska GZ)
10.00 – 12.30	Novi modeli krožnega gospodarstva - Program LIFE
10.00 - 10.15	LIFE CEPLAFIB (dr. Vesna Žepič Bogataj, TECOS)
10.15 – 10.30	LIFE Turn to e-circular (g. Jan Debenjak, ZEOS d.o.o.)
10.30 – 10.45	LIFE BAQUA (dr. Dragan Kusić, TECOS & AMBI - Metalplast)
10.45 – 11.00	LIFE BioTHOP (ga. Lucija Luskar, IHPS)
11.00 – 11.15	LIFE CITRUSPACK (Peter Fajs, TECOS)
11.15 – 11.30	LIFE HIDAQUA & LIFE RusaLCA (dr. Primož Oprčkal, ZAG)
11.30 – 11.45	LIFE ClimatePath2050 (ga. Katarina Trstenjak, IJS-CEU)
11.45 - 12.00	LIFE for Acid Whey (dr. Maja Zupančič Justin, ARHEL d.o.o.)
12.00 – 12.30	Odmor za kavo in sladko energijo
12.30 - 12.45	Predstavitev SRIP ToP (g. Rudi Panjtar, IJS)
12.45 – 15.00	Slovenske tovarne prihodnosti za prehod v zeleno gospodarstvo
12.45 – 13.00	CIRCULAR 4.0 (g. Rudi Panjtar, IJS)
13.00 – 13.15	S3HUBsinCE (dr. Aleš Hančič, TECOS)
13.15 – 13.30	MAPGEARS ( dr. Matija Hriberšek, PODKRIŽNIK)
13.30 – 13.45	CoSiMa (dr. Dragan Kusić, TECOS)
13.45 – 14.00	ADMA (dr. Matjaž Milfelner, TECOS)
14.00 – 14.15	DIHs (ga. Katja Mohar Bastar, DIHs)
14.15 – 14.30	Digitalna transformacija v Kolektorju (ga. Mateja Lavrič, KOLEKTOR)
14.30 – 14.45	KOC TOP (dr. Aleksander Zidanšek, IJS)
14.45 - 15.00	KOC - Mreže za prehod v krožno gospodarstvo (dr. Simona Vajnhandl, Štajerska GZ)
15.00 - 16.00	Kosilo in mreženje

GALERIJA